Skupaj z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper (ZRS Koper), Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim združenjem za ohranitveno kmetijstvo smo organizirali interaktivno delavnico Kako do slovenskih izboljševalcev tal in biostimulantov?, na kateri smo iskali odgovore na vprašanja, kako iz neoporečnih ostankov ali odpadkov prehranske industrije narediti izboljševalce tal ali rastlinske biostimulante.

V uvodu sta dr. Lea Lavrič, vodja razvojno projektne pisarne v družbi KOTO, in dr. Maja Podgornik iz ZRS Koper med drugim predstavili, kakšna je trenutna praksa uporabe digestata iz živilskih odpadkov na kmetijskih gospodarstvih, kakšni so izzivi pri vzpostavitvi krožne bioekonomije in kaj se na tem področju dela v okviru projekta Waste4Soil. Družba KOTO, ZRS Koper in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani smo namreč eni od 28 partnerjev iz Evrope, ki sodelujemo pri EU projektu Waste4Soil, v okviru katerega razvijamo uporabne tehnične rešitve za recikliranje ostankov prehranske industrije v sredstva za izboljšanje tal. Na regionalnih ravneh pa sodelujemo z različnimi deležniki po principu živega laboratorija.

V nadaljevanju delavnice smo izvedli tudi anketo ter dobili kar nekaj uporabnih informacij o tem, koliko udeleženci poznajo izboljševalce tal, ali vedo, kaj menijo, da so njihove prednosti in slabosti, kaj bi jih prepričalo v nakup, kaj je razlika med izboljševalci in gnojili … Posebno pozornost smo namenili tudi zakonodajnim izzivom, navzkrižjem med predpisi ter vprašanju, ali slovenska družba res podpira krožno biogospodarstvo.

Družba KOTO smo tudi član sekcije bioplinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije – ZKŽP, ki je na sejmu AGRA organizirala dogodek Poslovni krogotok: Digestat-odpadek ali prihodnost?. Digestat je stranski produkt pri proizvodnji bioplina, ki nastane po tem, ko mikroorganizmi v bioplinarni brez prisotnosti kisika razgradijo organske odpadke.

Na dogodku smo člani sekcije opozorili na pomen digestata za slovensko kmetijstvo in na pomen bioplinarn v Sloveniji pri predelavi organskih odpadkov. V okviru dogodka je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnik Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo Univerze v Ljubljani, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije in predstavnik kmetijskega podjetja in bioplinarne. Strinjali so se, da je uporaba digestata zagotovo prihodnost slovenskega kmetijstva. Izpostavili so še pozitivne učinke njegove uporabe za zdravje tal. Digestat namreč povečuje dostopnost hranil, krepi mikrobno aktivnost, kar pospešuje kroženje hranil, izboljšuje strukturo tal in povečuje zadrževanje vlage in hranil v tleh. Digestat prav tako zmanjšuje kislost tal, zagotavlja boljšo strukturo in zračnost tal, zmanjšuje zbitost tal in izboljšuje prezračevanje korenin. Vse to pa je pomembno za učinkovito ukrepanje proti podnebnim spremembam.

The post KOTO na sejmu AGRA o izzivih in priložnostih krožnega biogospodarstva appeared first on Koto.

V torek, 26. 8., skupaj z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani organiziramo interaktivno delavnico z naslovom »Kako do slovenskih izboljševalcev tal in biostimulantov?«. Na delavnici bomo poskušali poiskati odgovore na pereča vprašanja, kako iz neoporečnih ostankov ali odpadkov prehranske industrije narediti izboljševalce tal ali rastlinske biostimulante. VABILO, 26. avgust 2025

Družba KOTO, ZRS Koper in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani smo namreč eni od 28 partnerjev iz Evrope, ki sodelujemo pri EU projektu Waste4Soil, v okviru katerega razvijamo uporabne tehnične rešitve za recikliranje ostankov prehranske industrije v sredstva za izboljšanje tal. Na regionalnih ravneh sodelujemo z različnimi deležniki po principu živega laboratorija.

V sredo, 27. 8., pa sodelujemo na dogodku v organizaciji Sekcije proizvajalcev bioplina z naslovom »Digestat – odpadek ali prihodnost?«. Slovensko kmetijstvo se danes sooča z velikimi izzivi – od podnebnih sprememb do izčrpavanja tal in naravnih virov. Med možnimi rešitvami se vedno bolj uveljavlja digestat, stranski produkt proizvodnje bioplina. Glavna tema dogodka bo pomembno vprašanje, ali je digestat odpadek ali dragocena surovina? Tudi v družbi KOTO smo aktivni na tem področju, zato bo na dogodku dr. Lea Lavrič predstavila projekt Waste4Soil in naše aktivnosti na tem področju. VABILO, 27. avgust 2025

Več informacij o sejmu in program najde na povezavi: https://www.sejem-agra.si/

Lepo vabljeni!

The post Družba KOTO na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA appeared first on Koto.

Matjaž Omladič je v uvodnem nagovoru nakazal nekaj trendov, ki nakazujejo smer razvoja družbe KOTO in izpostavil naš zadnji zelo pomemben projekt – zagon sušilnice mulja, blata in digestata z letno kapaciteto 17.000 ton.

Anton Kočar je udeležencem predstavil, kako v družbi KOTO nadomeščamo rabo energije iz omrežja z lastnimi obnovljivimi viri – 70 % energije pridobivamo v lastni bioplinarni – v njej iz bioloških odpadkov proizvajamo bioplin, ki je vir zelene elektrike in toplote –, 10 % jo proizvedemo z lastno sončno elektrarno in le 20 % je dobivamo iz električnega omrežja.

Zanimive predstavitve so imeli tudi drugi govorci. Mag. Stane Merše s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožefa Stefana je govoril o energetski tranziciji v mesnopredelovalni industriji in o možnih subvencijah za pridobivanje biometana. Tone Kvasič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je povedal, kaj prinašajo spremembe direktive o industrijskih emisijah (IED), katere namen je zmanjšati negativne vplive industrijskih emisij na zdravje ljudi.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, dr. Tatjana Zagorc, nas je popeljala skozi trende v agroživilstvu in priložnosti, ki jih ustvarja evropska kmetijska politika. Dr. Marjetka Levstek, direktorica Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik pa je govorila o ravnanju z blatom iz čistilnih naprav. Povedala je, da blato v nekaterih državah tretirajo kot surovino in ne kot odpadek in da so pri izrabi blata nekatere države zelo inovativne – ne uporabljajo ga zgolj za energijo ampak za mnogo več.

The post Utrinki s 6. kongresa družbe KOTO appeared first on Koto.

Vas zanima, kaj prinaša energetska tranzicija v mesnopredelovalni industriji? Kaj pa spremembe Direktive IED?

Bi želeli vpogled v strategije kmetijske politike in v to, kakšna je prihodnost ravnanja z blatom iz čistilnih naprav?

Potem ste lepo vabljeni, da se nam 26. septembra pridružite na 6. KONGRESU DRUŽBE KOTO, ki bo tudi letos potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju.

Udeležba na kongresu je brezplačna.

The post Vabljeni na 6. kongres družbe KOTO appeared first on Koto.

Na konferenci, ki je potekala pod naslovom Varnost oskrbe s plinom in razogljičenje, se je zbralo približno 120 udeležencev. Razpravljali so o trenutnem stanju slovenskega trga zemeljskega plina, posebno pozornost pa so namenili povezavi med razogljičenjem in varnostjo oskrbe s plinom v regiji. Poudarek je bil tudi na potencialu regije regije za plinske obnovljive vire in nizkoogljična goriva.

Med govorci in govorkami na konferenci je bila tudi naša sodelavka dr. Lea Lavrič. Sodelovala je v panelni diskusiji z naslovom Prehod v smeri razogljičenja. Udeležencem je predstavila, kakšno je stanje v Sloveniji na področju proizvodnje biometana ter projekt Biometan KOTO, s katerim bi lahko lokalni skupnosti zagotovili biometan ne samo za industrijo, temveč tudi za lokalna gospodinjstva. Uporabili bi ga lahko tudi za transport, saj se lahko biometan iz omrežja koristi na enak način kot zemeljski plin.

Na panelu so govorili še o tem, kaj vse bo potrebno, da se bo tovrstna proizvodnja biometana vzpostavila v regiji in kako pospešiti njegovo uvajanje.

The post Na letni regijski plinski konferenci je sodelovala tudi dr. Lea Lavrič appeared first on Koto.

Konferenca bo potekala pod naslovom Slovenija: varnost oskrbe s plinom in razogljičenje.

Med govorci in govorkami na konferenci bo tudi naša sodelavka dr. Lea Lavrič. Sodelovala bo v panelu Prehod v smeri razogljičenja (A transition towards decarbonisation).

Več o programu in registracija na POVEZAVI.

Udeležba na konferenci je brezplačna, potrebna pa je registracija.

The post Dr. Lea Lavrič bo govorka na letni regijski plinski konferenci appeared first on Koto.

V uvodnem nagovoru je direktor Matjaž Omladič najprej povedal nekaj besed o sebi, nato pa se je osredotočil na trajnost in krožno gospodarstvo. »Vse to so teme, o katerih se v družbi KOTO pogovarjamo. Morajo pa biti podprte tudi z ekonomsko logiko. Nič nam ne pomaga, če se gremo zeleno gospodarstvo in podjetje zaradi tega propade.« Kot je povedal, je njegov moto »Kultura pred rezultatom«: »To razumem kot trajnost. In trajnost pri meni pomeni uravnoteženost. Moj fokus je bil in bo imeti uravnoteženost med zaposlenimi, kupci, lastniki in dobavitelji. To je bilo pred petimi leti dovolj, danes pa je zelo pomembno tudi okolje ter vidiki trajnosti in krožnega gospodarstva, ki jih moramo prav tako upoštevati, da obdržimo ravnotežje.«

Trajnost se moramo naučiti monetizirati

V nadaljevanju je dr. Adriana Rejc Buhovac, strokovnjakinja na področju razvijanja in uresničevanja korporativnih, poslovnih, funkcijskih ter trajnostnih strategij, predstavila, kako sploh izgleda trajnostna poslovna strategija in kako se je lotiti. Dr. Rejc Buhovac je trajnostne poslovne strategije pomagala postaviti že več kot 30 podjetjem, med drugim tudi naši družbi.

»Pri trajnostnem poslovanju so pomembni trije vidiki – ekonomija, narava in družba. Vsa podjetja, ki so integrirala te vidike v poslovanje, so dvignila poslovno uspešnost.« V vidik družbe spadajo tudi zaposleni. Dr. Rejc Buhovac je poudarila, da je prezentizem večji strošek za podjetje kot absentizem. Največji strošek dela pa je, ko nekdo, v katerega smo vlagali, odide. »Če preprečimo odhod vodje na sredini hierarhične lestvice, prihranimo 30 % letne plače, za vodilni kader pa kar 200 % letne plače.«

Pri izdelavi trajnostne poslovne strategije je bila pomembna tudi jasna komunikacija

Trajnostno poslovno strategijo smo letos izdelali tudi v družbi KOTO. Dr. Lea Lavrič, vodja razvojno projektne pisarne je na kratko predstavila, kako smo se tega lotili. »Zavedali smo se, da trajnostno poslovanje prihaja v ospredje zavez evropskih podjetij. Najprej smo naredili načrt izdelave strategije. Odločili smo se, da bomo šli v pripravo s širokim krogom sodelavcev. Skupno je pri pripravi sodelovalo 35 sodelavcev, ki so sodelovali tako pri analizah kot pri ustvarjanju strateških ciljev, ki bodo družbi pomagali do razvoja in dolgoročnega stabilnega poslovanja.« Pomemben proces pri izdelavi trajnostne poslovne strategije je bila tudi transparentna komunikacija. »Jasno smo komunicirali, kaj delamo, zakaj to delamo in hkrati o trajnosti izobraževali vse sodelavce.« Poudarila je še, da želimo našo vizijo in ključne elemente trajnostne strategije komunicirati ne samo s sodelavci, ampak tudi s poslovnimi partnerji in širšo družbo.

Trajnost prehranskega sistema je zelo kompleksna

Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in izredni profesor na Biotehniški fakulteti, je govoril o trajnosti prehranskega sistema oziroma o trajnosti v mesnopredelovalni industriji. Poudaril je, da so izzivi trajnosti zelo povezani z naraščanjem števila prebivalstva, saj se je v zadnjih 100 letih svetovna populacija povečala kar 4-krat. »Zagotavljanje prostora, hrane in ostalih virov za globalno gospodarstvo na način, ki bo trajnosten, je velik in zelo resen izziv naše generacije.« Dr. Kuhar je povedal, da je kmetijska proizvodnja presegla rast populacije. »Glavnina rasti kmetijske proizvodnje izhaja iz boljših tehnologij in ne več iz povečevanje kmetijskih površin. Problem pa je, da so te tehnologije večinoma kemijske. Zdaj pa vemo, da je treba v naravi prisegati na biološke principe, ne več na kemijske. Ti bodo morali zamenjevati kemijske principe v proizvodnji hrane in drugje. Kar se bo odražalo tudi v strategijah podjetij.«

Za to, da smo danes takšni, kot smo, so zaslužne živalske beljakovine

Klinični dietetik dr. Evgen Benedik, docent na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, je spregovoril o pomenu uravnotežene prehrane, ki vsebuje tudi meso. Podaril je, da smo se ljudje razvili iz opic in da so za to, da smo danes takšni, kot smo, zaslužne edino beljakovine živalskega izvora. »Pomembno je, da ločimo beljakovine živalskega in rastlinskega izvora. Rastlinskih pojemo premalo, živalskih preveč. Že če bi to uravnotežili, bi naredili veliko.« Jesti moramo torej raznoliko in uravnoteženo. »Če nehamo jesti meso, se na kratek rok ne bo nič poznalo, na dolgega pa ima lahko tudi negativne posledice. Bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil, kar vodi v bolezen.«

Naravno vs. umetno usnje

O različnih vrstah usnja ter njihovih prednostih in slabostih je spregovoril direktor komerciale v družbi KOTO Rok Pustoslemšek. Del zgodbe z usnjem je vrsto let tudi družba KOTO. »Izdelava usnja je ena najstarejših oblik recikliranja. Usnjarska industrija in industrije, povezane z njo, so pomemben del krožnega gospodarstva.« Rok Pustoslemšek je povedal, da usnje delimo v 3 skupine: živalsko ali naravno, sintetično in danes vedno bolj aktualno vegansko usnje. Vsaka skupina ima svoje prednosti in slabosti. »V svetu usnja je izbira med naravnim, sintetičnim in veganskim usnjem vse prej kot enostavna. Gre za odločitev, ki jo narekujejo naše vrednote, življenjski slog in konec koncev tudi debelina naše denarnice. Ne glede na to, kako se odločimo, nam razumevanje razlik med vsemi tremi materiali omogoča izbiro, ki ustreza našemu slogu in vrednotam.«

Čas za ukrepanje je omejen, ampak ključen. Treba se je odzvati takoj!

Pri poslovanju marsikdaj pride do nepredvidenih situacij. Nastala situacija lahko zelo hitro negativno vpliva na širše okolje in posledično na ugled in zaupanje našega podjetja. Zato je ključno, da se znamo ustrezno odzvati. Strokovnjakinja za komuniciranje, ustanoviteljica in direktorica agencije za komuniciranje IPPR Irena Pavčič je spregovorila o pomenu kriznega komuniciranja in na kaj vse moramo biti pozorni, da krizno situacijo učinkovito obvladamo. Irena Pavčič je poudarila, da neustrezno komuniciranje v kriznih situacijah negativno vpliva na ugled podjetja, posledično pa se ustvarja škoda za podjetje. »Krizna situacija se lahko pojavi tako, da jo pričakujemo, ali pa nenadoma. Na obe situaciji smo lahko ustrezno pripravljeni ali pa ne. Dobro je, da imamo strategijo pripravljeno za več potencialnih situacij.« 

Pomembno je vedeti, da je čas za ukrepanje omejen, ampak ključen. »Treba se je odzvati takoj!«

The post Utrinki s 5. kongresa družbe KOTO appeared first on Koto.

V četrtek, 26. 10., bo v Kongresnem centru Brdo ponovno potekal kongres družbe KOTO, ki bo letos že peti.

Tudi tokrat bomo z zanimivimi gosti obravnavali aktualne teme in izzive, s katerimi se soočamo podjetja v tradicionalnih panogah, odpirali različna vprašanja in iskali rešitve.

The post Napovedujemo 5. kongres družbe KOTO appeared first on Koto.

V četrtek, 20. 10., smo na Brdu pri Kranju organizirali že 4. kongres družbe KOTO, ki je bil namenjen predstavnikom naših poslovnih partnerjev. Odzivi udeležencev so zelo pozitivni in verjamemo, da so dobili kar nekaj informacij, ki jim bodo koristile v prihodnje. Letos smo v program umestili sedem predavanj, ki so se vsebinsko nanašala na različne segmente našega poslovanja.

Uvodni pozdrav

V uvodni predstavitvi je Matej Resnik, direktor družbe KOTO, povzel naše glavne dejavnosti in predstavil izzive, s katerimi se soočamo. Ti se med drugim nanašajo na dolgotrajne birokratske postopke za pridobivanje dovoljenj in podpor, pomanjkanje kadrov ter digitalno poslovno preobrazbo podjetja. Izpostavil je tudi enega od dolgoročnih ciljev podjetja, in sicer vzpostavitev vzreje insektov in proizvodnje beljakovin iz insektov v Sloveniji.

Investicija v biometan – projekt družbe KOTO

Sodelavec Marko Verbič, vodja projekta biometan iz razvojno projektne pisarne naše družbe, je v sklopu predstavitve z naslovom »Investicija v biometan – projekt družbe KOTO« povedal, da se je v aktualni energetski krizi, s katero se soočamo, izkazalo, da je ozelenitev mreže zemeljskega plina z biometanom iz lokalnih virov pomemben element za energetsko neodvisnost od fosilnih virov goriv. Zato tudi v podjetju KOTO vodimo projekt, v sklopu katerega želimo iz bioplina začeti pridobivati biometan. V Evropski uniji smo namreč v zadnjih letih uvozili velik odstotek zemeljskega plina iz tujine, zato Evropa sedaj išče hitre rešitve za nadomeščanje ruskega plina z biometanom. Cilj je, da bi lahko v Evropi do leta 2030 proizvedli 35 bilijonov kubičnih metrov (bcm) biometana. Evropska komisija je v podrobnem načrtu za pospešitev zelenega prehoda »REPowerEU« opredelila, kako lahko to dosežemo, in namenila sredstva za podporo tem tehnologijam. V komisiji ocenjujejo, da je v državah EU-27 na voljo dovolj trajnostnih surovin, da bi cilj, tj. 35 bilijonov kubičnih metrov (bcm), REPowerEU dosegli do leta 2030. Ocenjuje celo, da bi lahko bilo leta 2030 na voljo do 41 bcm biometana in 151 bcm leta 2050.

Marko Verbič je predstavil tudi postopek proizvodnje biometana, partnerstvo s podjetjem Energetika Ljubljana ter podal nekaj predlogov za razvoj biometana v Sloveniji. Med drugim je izpostavil pomen sprejema podporne sheme za plinasta biogoriva (CAPEX/OPEX), vzpostavitev ustreznih spodbujevalnih mehanizmov/podzakonskih aktov, kot je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, sprejem hitrih postopkov za pridobivanje prostorskih, gradbenih in okoljevarstvenih ter preostalih dovoljenj ter pomen spodbud za rabo biometana v transportu in za ogrevanje.

Potencial vzreje insektov in proizvodnje beljakovin iz insektov v Sloveniji

Študentje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v predstavitvi z naslovom »Potencial vzreje insektov in proizvodnje beljakovin iz insektov v Sloveniji« predstavili ugotovitve svoje raziskave, ki so jo od marca do oktobra izvajali v sodelovanju z našim podjetjem. Pri raziskavi so sodelovali Barbara Šink, Ema Luna Karara Geršak, Hana Kosovel in Luka Irenej Pečan pod mentorstvom dr. Aleša Kuharja. Predstavili so, zakaj imajo žuželke velik potencial, kakšne so njihove prednosti, ko jih primerjamo z drugimi vrstami krme za živali, katere vrste žuželk so najbolj primerne za ta namen, kateri substrati so najbolj primerni za njihovo vzrejo, kakšna je zakonodaja glede substratov na področju EU, kakšni so pogoji reje, katere so faze proizvodnje. Predstavili so načine reje, hranilno vrednost posameznih tipov žuželk, trenutne razmere na slovenskem trgu, tveganja, izzive in priložnosti ter primere dobrih praks v svetu. Na koncu je prof. Kuhar predstavil tudi nukleus oziroma stičišče, ki je na fakulteti nastalo kot rezultat projekta in v sklopu katerega želijo vzpostaviti partnersko mrežo različnih deležnikov, ki so zainteresirani za sodelovanje na področju vzreje insektov za proizvodnjo beljakovin v Sloveniji.

Ključni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in obvladovanje energetskih tveganj v živilskopredelovalni industriji

Pred odmorom je mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost z Instituta »Jožef Stefan«, v predstavitvi »Ključni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in obvladovanje energetskih tveganj v živilskopredelovalni industriji« predstavil ključne izzive ter sprejete cilje aktualnega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Nato je pozornost namenil ključnim praktičnim ukrepom za izboljšanje energetske učinkovitosti in obvladovanje energetskih tveganj v živilskopredelovalni industriji.

Predstavil je portal Moj elektro, na katerem so dostopni vizualni podatki o porabi, ki lahko služijo kot izhodišče za lastne ukrepe za znižanje porabe elektrike. Predstavil je tehnologije, ki za svoje delovanje potrebujejo nekajkrat manj energije kot alternative, kot so LED žarnica v primerjavi s klasično, virtualne elektrarne v obliki dizel agregatov v primerjavi s klasičnimi dizel agregati. Omenil je tudi primer dobre prakse na področju vračanja parnega kondenzata, ki so ga prej hladili in odvajali v kanalizacijo, sedaj pa povezuje podjetja AquafilSLO, Vodno mesto Atlantis in Športni center Milienium ter HELLA Saturnus Slovenija.

Digitalizacija v družbi KOTO: Razvoj ter vzpostavitev poslovnih elementov in namenskih aplikacij za zagotavljanje najboljše izkušnje kupca

Po odmoru je Rok Pustoslemšek, direktor komerciale v družbi KOTO, predstavil projekt digitalizacije v naši družbi. Cilj tega projekta je razvoj rešitev, ki bodo našim kupcem in dobaviteljem povečale zadovoljstvo vseh fazah sodelovanja, in sicer na podlagi kulture naravnanosti na kupce/dobavitelje ter skladnosti naših procesov in procesov kupcev/dobaviteljev. Povedal je, da je raziskava podjetja Qualtrics pokazala razkorak med tem, koliko podjetij meni, da svojim strankam zagotavlja odlično izkušnjo kupca, (80 %) ter tem, koliko strank se s tem strinja (le 8 %). Poleg tega želimo z digitalizacijo poslovanja povečati učinkovitost poslovanja oziroma dvigniti našo dodano vrednost ter povečati zadovoljstvo zaposlenih v družbi KOTO.

Uspešno zaključen projekt ne dosega pričakovanih poslovnih ciljev? Katalizator vrednosti so ljudje!

Nato je imel Peter Dolenc, Prosci inštruktor upravljanja sprememb iz PDiVision, predstavitev z naslovom »Uspešno zaključen projekt ne dosega pričakovanih poslovnih ciljev? Katalizator vrednosti so ljudje!« Pri tem je poudaril, da ima izgradnja poslovne vrednosti več dimenzij. Da bi dosegli polni potencial (in tudi smisel) pobud, moramo projektnemu delu dodati še človeškega – spremenjeno obnašanje deležnikov v organizaciji. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, kakšen del vrednosti in uspeha vašega projekta je odvisen od spremenjenega obnašanja ljudi in kako lahko na to vplivamo.

Izzivih, trendih in dobrih praksah kadrovanja v predelovalni industriji

Za zaključek je mag. Janez Žezlina, svetovalec in poslovni coach iz podjetja ECG – Energos Consluting Group, govoril o izzivih, trendih in dobrih praksah kadrovanja v predelovalni industriji. Današnje poslovno okolje se namreč izredno hitro spreminja in postaja vedno bolj kompleksno, turbulentno in disruptivno (polno poslovnih motenj). To podjetjem prinaša vedno nove izzive, kako danes in v prihodnje krepiti svojo konkurenčnost: tako zunanjo, ki se nanaša na t. i. eksterne stranke, kot tudi notranjo, ki je povezana s pridobivanjem, razvojem in zadržanjem najboljših talentov – torej t. i. internih strank oziroma sodelavcev. Zaradi naraščajoče mobilnosti kadra, vedno manjših generacij, ki prihajajo na trg dela, večjih možnosti zaposlitve oziroma drugačnega ustvarjanja prihodka in tudi vedno večje potrebe po individualizmu se sodobne organizacije vedno bolj usmerjajo v krepitev svoje interne baze: v sistematičen razvoj, motivacijo in zadržanje svoje obstoječe ekipe sodelavcev.

Ključen fokus podjetij bi moral biti dobra izkušnja zaposlenega. V proizvodnih podjetjih se spopadajo z izzivi, ker so proizvodni delavci, ki so že dlje časa v podjetjih, vedno starejši, proizvodni proces so nezanimivi za bodoče talente, talenti odhajajo h konkurenci, pogoji dela, kot sta, na primer, prah in vročina, niso zanimivi za bodoče talente itd. Na tem področju lahko podjetja promovirajo poklice že v osnovnih šolah, znotraj podjetja vzpostavijo mentorsko kulturo ter razširijo vlogo mentorjev, vzpostavijo interno vodstveno in strokovno akademijo za sistematičen razvoj kompetenc, ki jih ni na zunanjem trgu. Prav tako lahko podjetja skrbijo za izboljšano izkušnjo zaposlenega že v fazi zaposlovanja ter kasneje, spodbujajo inovativne kulture s pomočjo inovativnih nagrad ter skrbijo za t. i. »well-being« na delovnem mestu.

Kongres je povezoval Rok Pustoslemšek.

Se vidimo na naslednjem kongresu, ki bo predvidoma jeseni 2023.

The post Uspešno smo zaključili 4. kongres družbe KOTO appeared first on Koto.

V četrtek, 20. oktobra 2022, z začetkom ob 8.30 bo v Kongresnem centru Brdo potekal 4. kongres družbe KOTO.

Na kongresu bomo spregovorili o ključnih izzivih in spremembah, s katerimi se podjetja v tradicionalnih panogah soočamo, kakšne spremembe nas čakajo in kako jih najbolje obvladati.

Udeležba na kongresu je brezplačna.

Prijave na kongres sprejemamo do 10. oktobra prek te povezave. Za dodatne informacije vam je na voljo Mojca Trampuš (mojca.trampus@koto.si, 01 587 8241).

The post 4. kongres družbe KOTO appeared first on Koto.