KOTO na sejmu AGRA o izzivih in priložnostih krožnega biogospodarstva

Družba KOTO je letos aktivno sodelovala na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki je potekal od 22. do 28. avgusta.

Skupaj z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper (ZRS Koper), Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim združenjem za ohranitveno kmetijstvo smo organizirali interaktivno delavnico Kako do slovenskih izboljševalcev tal in biostimulantov?, na kateri smo iskali odgovore na vprašanja, kako iz neoporečnih ostankov ali odpadkov prehranske industrije narediti izboljševalce tal ali rastlinske biostimulante.

V uvodu sta dr. Lea Lavrič, vodja razvojno projektne pisarne v družbi KOTO, in dr. Maja Podgornik iz ZRS Koper med drugim predstavili, kakšna je trenutna praksa uporabe digestata iz živilskih odpadkov na kmetijskih gospodarstvih, kakšni so izzivi pri vzpostavitvi krožne bioekonomije in kaj se na tem področju dela v okviru projekta Waste4Soil. Družba KOTO, ZRS Koper in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani smo namreč eni od 28 partnerjev iz Evrope, ki sodelujemo pri EU projektu Waste4Soil, v okviru katerega razvijamo uporabne tehnične rešitve za recikliranje ostankov prehranske industrije v sredstva za izboljšanje tal. Na regionalnih ravneh pa sodelujemo z različnimi deležniki po principu živega laboratorija.

V nadaljevanju delavnice smo izvedli tudi anketo ter dobili kar nekaj uporabnih informacij o tem, koliko udeleženci poznajo izboljševalce tal, ali vedo, kaj menijo, da so njihove prednosti in slabosti, kaj bi jih prepričalo v nakup, kaj je razlika med izboljševalci in gnojili … Posebno pozornost smo namenili tudi zakonodajnim izzivom, navzkrižjem med predpisi ter vprašanju, ali slovenska družba res podpira krožno biogospodarstvo.

Družba KOTO smo tudi član sekcije bioplinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije – ZKŽP, ki je na sejmu AGRA organizirala dogodek Poslovni krogotok: Digestat-odpadek ali prihodnost?. Digestat je stranski produkt pri proizvodnji bioplina, ki nastane po tem, ko mikroorganizmi v bioplinarni brez prisotnosti kisika razgradijo organske odpadke.

 

 

Na dogodku smo člani sekcije opozorili na pomen digestata za slovensko kmetijstvo in na pomen bioplinarn v Sloveniji pri predelavi organskih odpadkov. V okviru dogodka je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnik Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo Univerze v Ljubljani, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije in predstavnik kmetijskega podjetja in bioplinarne. Strinjali so se, da je uporaba digestata zagotovo prihodnost slovenskega kmetijstva. Izpostavili so še pozitivne učinke njegove uporabe za zdravje tal. Digestat namreč povečuje dostopnost hranil, krepi mikrobno aktivnost, kar pospešuje kroženje hranil, izboljšuje strukturo tal in povečuje zadrževanje vlage in hranil v tleh. Digestat prav tako zmanjšuje kislost tal, zagotavlja boljšo strukturo in zračnost tal, zmanjšuje zbitost tal in izboljšuje prezračevanje korenin. Vse to pa je pomembno za učinkovito ukrepanje proti podnebnim spremembam.