21. 10. 2019
Program tretjega kongresa družbe KOTO
Kako spremembe v nakupnih navadah slovenskih potrošnikov vplivajo na mesnopredelovalno industrijo? Se jim bomo lahko prilagodili in kako?
Zakaj je ogljični odtis ne le družbeni in okoljski, temveč tudi gospodarski izziv?
Kakšne so možnosti pri uresničevanju zelene logistike v komunalnih podjetjih in podjetjih, ki delujejo v mesnopredelovalni industriji?
Kaj lahko stori država v primeru popolne zaustavitve izvoza muljev na Madžarsko ?
mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor
V primeru uresničitve napovedi madžarske vlade, da bo prenehala podaljševati dovoljenja za uvoz komunalnega blata, se za Slovenijo napovedujejo resne težave. Kakšne so alternative in kaj lahko v tem primeru stori država, bo predstavila generalna direktorica direktorata za okolje.
Slovenska mesnopredelovalna industrija: stanje in izzivi v kontekstu porajajoče ponudbe nadomestkov mesa
dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
V prispevku bodo najprej predstavljeni aktualni podatki o poslovanju slovenske mesnopredelovalne industrije in povezanih oskrbnih kmetijskih sektorjev, sledil pa bo prikaz globalnega dogajanja na področju iskanja alternativnih možnosti za pridobivanje beljakovin in razvoj izdelkov, ki bi lahko nadomestili tradicionalno meso. Ali so alternative mesu realnost, ali zgolj sanje?
Živinoreja – »dežurni krivec« za podnebne spremembe?
dr. Tjaša Pogačar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Povezava živinoreje in podnebnih sprememb je obojestranska. Povečane koncentracije toplogrednih plinov so vzrok za podnebne spremembe, med njimi pa sta ravno metan in didušikov oksid izrazito povezana z živinorejo. Spremembe so v Sloveniji zelo opazne, sploh v segrevanju in izrazitejših, pogostejših ekstremnih dogodkih. Vplivi se kažejo v raznih gospodarskih panogah, predvsem pa v kmetijstvu, vključno z živinorejo. Pa je živinoreja res dežurni krivec za podnebne spremembe?
Ali bo v bodoče proizvodnja zelene elektrike v bioplinarnah ekonomsko upravičena?
Lea Lavrič, KOTO d.o.o.
Proizvodnja bioplina iz različnih vrst biološko razgradljivih odpadkov je znana tehnologija za namen izkoriščanja odpadkov za proizvodnjo energije. Bioplinarne se soočajo s številnimi izzivi, ki bodo izrazito vplivali na njihovo poslovanje po izteku prvotnih podpor električni energiji, pri tem pa so pojavijo tudi številne priložnosti – tudi pri rabi digestata, ki se ga v EU letno proizvede v ogromnih količinah. V Evropi se bioplinarne tako še gradijo – predvsem za predelavo muljev čistilnih naprav, komunalnih biološko razgradljivih odpadkov in industrijskih odpadkov. Katere rešitve se zrcalijo v bližnji prihodnosti in kaj nam te prinašajo vam bomo predstavili na primeru Bioplinarne KOTO.
Biometan – trajnostni energetski vir za transport
dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru
Kakšne so prednosti uporabe biometana? Primeri dobre prakse kažejo, da v EU deluje že preko 500 bioplinarn za pridobivanje biometana, od tega jih je kar 421 priključenih na obstoječe plinsko omrežje. Na Švedskem javni potniški promet poganja biometan, v Nemčiji pa imajo poleg 150 črpalk za biometan tudi že prvi trajekt na biometan. Biometan v transportu tako ni več le utopična ideja, kot je bila prikazana v filmu Pobesneli Max, ampak postaja realnost in ena izmed rešitev za bolj trajnostni transport in energetiko, kateri se bo morala pridružiti tudi Slovenija.