Uspešno smo zaključili 4. kongres družbe KOTO

V četrtek, 20. 10., smo na Brdu pri Kranju organizirali že 4. kongres družbe KOTO, ki je bil namenjen predstavnikom naših poslovnih partnerjev. Odzivi udeležencev so zelo pozitivni in verjamemo, da so dobili kar nekaj informacij, ki jim bodo koristile v prihodnje. Letos smo v program umestili sedem predavanj, ki so se vsebinsko nanašala na različne segmente našega poslovanja.

Uvodni pozdrav

V uvodni predstavitvi je Matej Resnik, direktor družbe KOTO, povzel naše glavne dejavnosti in predstavil izzive, s katerimi se soočamo. Ti se med drugim nanašajo na dolgotrajne birokratske postopke za pridobivanje dovoljenj in podpor, pomanjkanje kadrov ter digitalno poslovno preobrazbo podjetja. Izpostavil je tudi enega od dolgoročnih ciljev podjetja, in sicer vzpostavitev vzreje insektov in proizvodnje beljakovin iz insektov v Sloveniji.

Investicija v biometan – projekt družbe KOTO

Sodelavec Marko Verbič, vodja projekta biometan iz razvojno projektne pisarne naše družbe, je v sklopu predstavitve z naslovom »Investicija v biometan – projekt družbe KOTO« povedal, da se je v aktualni energetski krizi, s katero se soočamo, izkazalo, da je ozelenitev mreže zemeljskega plina z biometanom iz lokalnih virov pomemben element za energetsko neodvisnost od fosilnih virov goriv. Zato tudi v podjetju KOTO vodimo projekt, v sklopu katerega želimo iz bioplina začeti pridobivati biometan. V Evropski uniji smo namreč v zadnjih letih uvozili velik odstotek zemeljskega plina iz tujine, zato Evropa sedaj išče hitre rešitve za nadomeščanje ruskega plina z biometanom. Cilj je, da bi lahko v Evropi do leta 2030 proizvedli 35 bilijonov kubičnih metrov (bcm) biometana. Evropska komisija je v podrobnem načrtu za pospešitev zelenega prehoda »REPowerEU« opredelila, kako lahko to dosežemo, in namenila sredstva za podporo tem tehnologijam. V komisiji ocenjujejo, da je v državah EU-27 na voljo dovolj trajnostnih surovin, da bi cilj, tj. 35 bilijonov kubičnih metrov (bcm), REPowerEU dosegli do leta 2030. Ocenjuje celo, da bi lahko bilo leta 2030 na voljo do 41 bcm biometana in 151 bcm leta 2050.

Marko Verbič je predstavil tudi postopek proizvodnje biometana, partnerstvo s podjetjem Energetika Ljubljana ter podal nekaj predlogov za razvoj biometana v Sloveniji. Med drugim je izpostavil pomen sprejema podporne sheme za plinasta biogoriva (CAPEX/OPEX), vzpostavitev ustreznih spodbujevalnih mehanizmov/podzakonskih aktov, kot je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, sprejem hitrih postopkov za pridobivanje prostorskih, gradbenih in okoljevarstvenih ter preostalih dovoljenj ter pomen spodbud za rabo biometana v transportu in za ogrevanje.

Potencial vzreje insektov in proizvodnje beljakovin iz insektov v Sloveniji

Študentje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v predstavitvi z naslovom »Potencial vzreje insektov in proizvodnje beljakovin iz insektov v Sloveniji« predstavili ugotovitve svoje raziskave, ki so jo od marca do oktobra izvajali v sodelovanju z našim podjetjem. Pri raziskavi so sodelovali Barbara Šink, Ema Luna Karara Geršak, Hana Kosovel in Luka Irenej Pečan pod mentorstvom dr. Aleša Kuharja. Predstavili so, zakaj imajo žuželke velik potencial, kakšne so njihove prednosti, ko jih primerjamo z drugimi vrstami krme za živali, katere vrste žuželk so najbolj primerne za ta namen, kateri substrati so najbolj primerni za njihovo vzrejo, kakšna je zakonodaja glede substratov na področju EU, kakšni so pogoji reje, katere so faze proizvodnje. Predstavili so načine reje, hranilno vrednost posameznih tipov žuželk, trenutne razmere na slovenskem trgu, tveganja, izzive in priložnosti ter primere dobrih praks v svetu. Na koncu je prof. Kuhar predstavil tudi nukleus oziroma stičišče, ki je na fakulteti nastalo kot rezultat projekta in v sklopu katerega želijo vzpostaviti partnersko mrežo različnih deležnikov, ki so zainteresirani za sodelovanje na področju vzreje insektov za proizvodnjo beljakovin v Sloveniji.

Ključni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in obvladovanje energetskih tveganj v živilskopredelovalni industriji

Pred odmorom je mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost z Instituta »Jožef Stefan«, v predstavitvi »Ključni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in obvladovanje energetskih tveganj v živilskopredelovalni industriji« predstavil ključne izzive ter sprejete cilje aktualnega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Nato je pozornost namenil ključnim praktičnim ukrepom za izboljšanje energetske učinkovitosti in obvladovanje energetskih tveganj v živilskopredelovalni industriji.

Predstavil je portal Moj elektro, na katerem so dostopni vizualni podatki o porabi, ki lahko služijo kot izhodišče za lastne ukrepe za znižanje porabe elektrike. Predstavil je tehnologije, ki za svoje delovanje potrebujejo nekajkrat manj energije kot alternative, kot so LED žarnica v primerjavi s klasično, virtualne elektrarne v obliki dizel agregatov v primerjavi s klasičnimi dizel agregati. Omenil je tudi primer dobre prakse na področju vračanja parnega kondenzata, ki so ga prej hladili in odvajali v kanalizacijo, sedaj pa povezuje podjetja AquafilSLO, Vodno mesto Atlantis in Športni center Milienium ter HELLA Saturnus Slovenija.

Digitalizacija v družbi KOTO: Razvoj ter vzpostavitev poslovnih elementov in namenskih aplikacij za zagotavljanje najboljše izkušnje kupca

Po odmoru je Rok Pustoslemšek, direktor komerciale v družbi KOTO, predstavil projekt digitalizacije v naši družbi. Cilj tega projekta je razvoj rešitev, ki bodo našim kupcem in dobaviteljem povečale zadovoljstvo vseh fazah sodelovanja, in sicer na podlagi kulture naravnanosti na kupce/dobavitelje ter skladnosti naših procesov in procesov kupcev/dobaviteljev. Povedal je, da je raziskava podjetja Qualtrics pokazala razkorak med tem, koliko podjetij meni, da svojim strankam zagotavlja odlično izkušnjo kupca, (80 %) ter tem, koliko strank se s tem strinja (le 8 %). Poleg tega želimo z digitalizacijo poslovanja povečati učinkovitost poslovanja oziroma dvigniti našo dodano vrednost ter povečati zadovoljstvo zaposlenih v družbi KOTO.

Uspešno zaključen projekt ne dosega pričakovanih poslovnih ciljev? Katalizator vrednosti so ljudje!

Nato je imel Peter Dolenc, Prosci inštruktor upravljanja sprememb iz PDiVision, predstavitev z naslovom »Uspešno zaključen projekt ne dosega pričakovanih poslovnih ciljev? Katalizator vrednosti so ljudje!« Pri tem je poudaril, da ima izgradnja poslovne vrednosti več dimenzij. Da bi dosegli polni potencial (in tudi smisel) pobud, moramo projektnemu delu dodati še človeškega – spremenjeno obnašanje deležnikov v organizaciji. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, kakšen del vrednosti in uspeha vašega projekta je odvisen od spremenjenega obnašanja ljudi in kako lahko na to vplivamo.

Izzivih, trendih in dobrih praksah kadrovanja v predelovalni industriji

Za zaključek je mag. Janez Žezlina, svetovalec in poslovni coach iz podjetja ECG – Energos Consluting Group, govoril o izzivih, trendih in dobrih praksah kadrovanja v predelovalni industriji. Današnje poslovno okolje se namreč izredno hitro spreminja in postaja vedno bolj kompleksno, turbulentno in disruptivno (polno poslovnih motenj). To podjetjem prinaša vedno nove izzive, kako danes in v prihodnje krepiti svojo konkurenčnost: tako zunanjo, ki se nanaša na t. i. eksterne stranke, kot tudi notranjo, ki je povezana s pridobivanjem, razvojem in zadržanjem najboljših talentov – torej t. i. internih strank oziroma sodelavcev. Zaradi naraščajoče mobilnosti kadra, vedno manjših generacij, ki prihajajo na trg dela, večjih možnosti zaposlitve oziroma drugačnega ustvarjanja prihodka in tudi vedno večje potrebe po individualizmu se sodobne organizacije vedno bolj usmerjajo v krepitev svoje interne baze: v sistematičen razvoj, motivacijo in zadržanje svoje obstoječe ekipe sodelavcev.

Ključen fokus podjetij bi moral biti dobra izkušnja zaposlenega. V proizvodnih podjetjih se spopadajo z izzivi, ker so proizvodni delavci, ki so že dlje časa v podjetjih, vedno starejši, proizvodni proces so nezanimivi za bodoče talente, talenti odhajajo h konkurenci, pogoji dela, kot sta, na primer, prah in vročina, niso zanimivi za bodoče talente itd. Na tem področju lahko podjetja promovirajo poklice že v osnovnih šolah, znotraj podjetja vzpostavijo mentorsko kulturo ter razširijo vlogo mentorjev, vzpostavijo interno vodstveno in strokovno akademijo za sistematičen razvoj kompetenc, ki jih ni na zunanjem trgu. Prav tako lahko podjetja skrbijo za izboljšano izkušnjo zaposlenega že v fazi zaposlovanja ter kasneje, spodbujajo inovativne kulture s pomočjo inovativnih nagrad ter skrbijo za t. i. »well-being« na delovnem mestu.

Kongres je povezoval Rok Pustoslemšek.

Se vidimo na naslednjem kongresu, ki bo predvidoma jeseni 2023.