Utrinki s 5. kongresa družbe KOTO

V četrtek, 26. 10., smo na Brdu pri Kranju organizirali že 5. kongres družbe KOTO, ki je bil namenjen predstavnikom naših poslovnih partnerjev, zaposlenim in drugi zainteresirani javnosti. Kongres, ki ga je povezoval Peter Jenko, je z uvodnim govorom otvoril direktor naše družbe Matjaž Omladič, sledilo pa je šest zanimivih predavanj. Verjamemo, da so udeleženci dobili kar nekaj zanimivih informacij, ki jim bodo koristile pri njihovem delu v prihodnje.

V uvodnem nagovoru je direktor Matjaž Omladič najprej povedal nekaj besed o sebi, nato pa se je osredotočil na trajnost in krožno gospodarstvo. »Vse to so teme, o katerih se v družbi KOTO pogovarjamo. Morajo pa biti podprte tudi z ekonomsko logiko. Nič nam ne pomaga, če se gremo zeleno gospodarstvo in podjetje zaradi tega propade.« Kot je povedal, je njegov moto »Kultura pred rezultatom«: »To razumem kot trajnost. In trajnost pri meni pomeni uravnoteženost. Moj fokus je bil in bo imeti uravnoteženost med zaposlenimi, kupci, lastniki in dobavitelji. To je bilo pred petimi leti dovolj, danes pa je zelo pomembno tudi okolje ter vidiki trajnosti in krožnega gospodarstva, ki jih moramo prav tako upoštevati, da obdržimo ravnotežje.«

 

Trajnost se moramo naučiti monetizirati

V nadaljevanju je dr. Adriana Rejc Buhovac, strokovnjakinja na področju razvijanja in uresničevanja korporativnih, poslovnih, funkcijskih ter trajnostnih strategij, predstavila, kako sploh izgleda trajnostna poslovna strategija in kako se je lotiti. Dr. Rejc Buhovac je trajnostne poslovne strategije pomagala postaviti že več kot 30 podjetjem, med drugim tudi naši družbi.

»Pri trajnostnem poslovanju so pomembni trije vidiki – ekonomija, narava in družba. Vsa podjetja, ki so integrirala te vidike v poslovanje, so dvignila poslovno uspešnost.« V vidik družbe spadajo tudi zaposleni. Dr. Rejc Buhovac je poudarila, da je prezentizem večji strošek za podjetje kot absentizem. Največji strošek dela pa je, ko nekdo, v katerega smo vlagali, odide. »Če preprečimo odhod vodje na sredini hierarhične lestvice, prihranimo 30 % letne plače, za vodilni kader pa kar 200 % letne plače.«

 

Pri izdelavi trajnostne poslovne strategije je bila pomembna tudi jasna komunikacija

Trajnostno poslovno strategijo smo letos izdelali tudi v družbi KOTO. Dr. Lea Lavrič, vodja razvojno projektne pisarne je na kratko predstavila, kako smo se tega lotili. »Zavedali smo se, da trajnostno poslovanje prihaja v ospredje zavez evropskih podjetij. Najprej smo naredili načrt izdelave strategije. Odločili smo se, da bomo šli v pripravo s širokim krogom sodelavcev. Skupno je pri pripravi sodelovalo 35 sodelavcev, ki so sodelovali tako pri analizah kot pri ustvarjanju strateških ciljev, ki bodo družbi pomagali do razvoja in dolgoročnega stabilnega poslovanja.« Pomemben proces pri izdelavi trajnostne poslovne strategije je bila tudi transparentna komunikacija. »Jasno smo komunicirali, kaj delamo, zakaj to delamo in hkrati o trajnosti izobraževali vse sodelavce.« Poudarila je še, da želimo našo vizijo in ključne elemente trajnostne strategije komunicirati ne samo s sodelavci, ampak tudi s poslovnimi partnerji in širšo družbo.

 

Trajnost prehranskega sistema je zelo kompleksna

Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in izredni profesor na Biotehniški fakulteti, je govoril o trajnosti prehranskega sistema oziroma o trajnosti v mesnopredelovalni industriji. Poudaril je, da so izzivi trajnosti zelo povezani z naraščanjem števila prebivalstva, saj se je v zadnjih 100 letih svetovna populacija povečala kar 4-krat. »Zagotavljanje prostora, hrane in ostalih virov za globalno gospodarstvo na način, ki bo trajnosten, je velik in zelo resen izziv naše generacije.« Dr. Kuhar je povedal, da je kmetijska proizvodnja presegla rast populacije. »Glavnina rasti kmetijske proizvodnje izhaja iz boljših tehnologij in ne več iz povečevanje kmetijskih površin. Problem pa je, da so te tehnologije večinoma kemijske. Zdaj pa vemo, da je treba v naravi prisegati na biološke principe, ne več na kemijske. Ti bodo morali zamenjevati kemijske principe v proizvodnji hrane in drugje. Kar se bo odražalo tudi v strategijah podjetij.«

 

Za to, da smo danes takšni, kot smo, so zaslužne živalske beljakovine

Klinični dietetik dr. Evgen Benedik, docent na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, je spregovoril o pomenu uravnotežene prehrane, ki vsebuje tudi meso. Podaril je, da smo se ljudje razvili iz opic in da so za to, da smo danes takšni, kot smo, zaslužne edino beljakovine živalskega izvora. »Pomembno je, da ločimo beljakovine živalskega in rastlinskega izvora. Rastlinskih pojemo premalo, živalskih preveč. Že če bi to uravnotežili, bi naredili veliko.« Jesti moramo torej raznoliko in uravnoteženo. »Če nehamo jesti meso, se na kratek rok ne bo nič poznalo, na dolgega pa ima lahko tudi negativne posledice. Bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil, kar vodi v bolezen.«

 

Naravno vs. umetno usnje

O različnih vrstah usnja ter njihovih prednostih in slabostih je spregovoril direktor komerciale v družbi KOTO Rok Pustoslemšek. Del zgodbe z usnjem je vrsto let tudi družba KOTO. »Izdelava usnja je ena najstarejših oblik recikliranja. Usnjarska industrija in industrije, povezane z njo, so pomemben del krožnega gospodarstva.« Rok Pustoslemšek je povedal, da usnje delimo v 3 skupine: živalsko ali naravno, sintetično in danes vedno bolj aktualno vegansko usnje. Vsaka skupina ima svoje prednosti in slabosti. »V svetu usnja je izbira med naravnim, sintetičnim in veganskim usnjem vse prej kot enostavna. Gre za odločitev, ki jo narekujejo naše vrednote, življenjski slog in konec koncev tudi debelina naše denarnice. Ne glede na to, kako se odločimo, nam razumevanje razlik med vsemi tremi materiali omogoča izbiro, ki ustreza našemu slogu in vrednotam.«

 

Čas za ukrepanje je omejen, ampak ključen. Treba se je odzvati takoj!

Pri poslovanju marsikdaj pride do nepredvidenih situacij. Nastala situacija lahko zelo hitro negativno vpliva na širše okolje in posledično na ugled in zaupanje našega podjetja. Zato je ključno, da se znamo ustrezno odzvati. Strokovnjakinja za komuniciranje, ustanoviteljica in direktorica agencije za komuniciranje IPPR Irena Pavčič je spregovorila o pomenu kriznega komuniciranja in na kaj vse moramo biti pozorni, da krizno situacijo učinkovito obvladamo. Irena Pavčič je poudarila, da neustrezno komuniciranje v kriznih situacijah negativno vpliva na ugled podjetja, posledično pa se ustvarja škoda za podjetje. »Krizna situacija se lahko pojavi tako, da jo pričakujemo, ali pa nenadoma. Na obe situaciji smo lahko ustrezno pripravljeni ali pa ne. Dobro je, da imamo strategijo pripravljeno za več potencialnih situacij.« 

Pomembno je vedeti, da je čas za ukrepanje omejen, ampak ključen. »Treba se je odzvati takoj!«