Odpadne vode, ki nastajajo v urbanih naseljih in pri posameznih industrijskih postopkih lahko vsebujejo številne nevarne snovi. Te negativno vplivajo na rabo tal in kakovost podzemnih voda. V družbi KOTO poskrbimo za celovito rešitev pri ravnanju z blati, muljem in preostalimi odpadki, ki nastajajo v čistilnih napravah v javnih podjetjih in industriji.
Naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov ter na istem kraju tudi drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja. Obravnavane so le naprave, ki povzročajo emisije v vodno okolje.
Industrijska naprava je tehnološka enota, v kateri poteka proces ali več procesov, ki pri odvajanju industrijske odpadne vode povzročajo onesnaževanje voda. Posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju industrijskih odpadnih vod določajo emisijske uredbe.
Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode. Skupna čistilna naprava pa je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 40 %, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
Blato iz čistilne naprave je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.
Blato vsebuje 40-50 % organskih snovi in pri razkrajanju prispeva h količini toplogrednih plinov. Blato vsebuje tudi hranilne snovi, kot sta dušik in fosfor. V odpadnih vodah pa so velikokrat tudi nezaželene snovi, ki se zaradi fizikalno-kemijskih procesov pri postopkih čiščenja odpadne vode nalagajo v blatu. Mednje spadajo težke kovine, slabo razgradljive organske spojine, patogeni mikroorganizmi (npr. virusi in bakterije) kot tudi hormonsko aktivne snovi. Vse te nezaželene spojine zelo otežujejo uporabo blata v različne uporabne namene.
Večina evropskih držav vedno manj komunalnih in industrijskih blat odlaga na odlagališča, manjša se tudi vnašanje na kmetijska zemljišča, vedno bolj pa se uveljavljata sosežig v industrijskih napravah in sežig, saj se tako izkoristi energetska vrednost blat. Sežig je zaenkrat v državah EU najbolj pogosta praksa odstranjevanja teh odpadkov.
Produktni vodja
Prevzem odpadkov iz komunalnih in bioloških čistilnih naprav
